Spina Bifida

Spina bifida je prirojeno stanje, pri katerem hrbtenica, ki ovija in varuje hrbtni mozeg, ni do konca zaraščena oziroma je odprta. Ta odprtina je prisotna v začetku prenatalnega razvoja, ob koncu prenatalne faze pa se zapre.

Spina Bifida

Spina bifida je prirojeno stanje, pri katerem hrbtenica, ki ovija in varuje hrbtni mozeg, ni do konca zaraščena oziroma je odprta. Ta odprtina je prisotna v začetku prenatalnega razvoja, ob koncu prenatalne faze pa se zapre.

Spina bifida ostaja kot trajna posledica nepravilnosti v omenjeni fazi razvoja in se nanaša na odprtino v spodnjem delu hrbtenice. Posledice stanja  so različne: omenjena odprtina je lahko čisto majhna in ne povzroča nobenih opaznih težav, lahko pa je vzrok za težko invalidnost.

Spina Bifida se lahko nahaja na katerem koli delu hrbtenice, na enem ali na več vretencih, čeprav je najpogosteje na spodnjem delu hrbtenice – v predelu pasu, v spodnjem prsnem, ledvenem ali križnem delu hrbtenice, običajno pa zajema 3 do 6 vretenc. Nekatere njene oblike so blage, npr. spina bifida occulta, pri kateri ni očitnih motenj, pri drugih je na mestu deformacije izboklina – cistična tvorba (spina bifida cystica), najhujša oblika pa je pri popolnoma odprti hrbtenici (rachischisis), ki se kaže s težkimi nevrološkimi motnjami in smrtjo.

Takšna razcepljena hrbtenica lahko neprijetno vpliva na sečni mehur in povzroči refluks seča, kar pa lahko pripelje do hidronefroze, do pogostih vnetij sečil ter na koncu tudi okvaro ledvic. Napovedi za ozdravitev so odvisne od stopnje prizadetosti hrbtenjače in ostalih posledičnih motenj, pa tudi od ustrezne oskrbe.