Urinska inkontinenca

Poškodba hrbtenjače katere koli stopnje v glavnem vpliva na nadzor nad sečnim mehurjem.

Živčevje spodnjega dela hrbtenice upravlja delovanje notranjih organov, vključno z mehurjem. Zaradi poškodbe je prekinjena povezava med živci in možgani, zato živci ne prejemajo več sporočil iz možganov, posledično pa tudi ne mišice sečnega mehurja.

Ker možgani kot centralni sistem nimajo več nadzora nad sečnim mehurjem, pride do urinske inkontinence, ki jo imenujemo tudi nevrogeni mehur.

Nevrogeni mehur lahko nastane zaradi bolezni, prirojene deformacije možganov, spinalne poškodbe ali spine bifide.

Čeprav zaradi te okvare nimamo več nadzora nad sečnim mehurjem, pa obstajajo številni pripomočki in tehnike, ki nam pomagajo izboljšati nadzor nad nevrogenim mehurjem in s tem lajšajo potrebno vsakodnevno funkcijo uriniranja.

Poznamo dve vrsti motnje nevrogenega mehurja, ki ovira normalno uriniranje:

1. mehur je premalo aktiven, se ne prazni dovolj, zato je ohlapen, se ne krči in se ne more popolnoma izprazniti

2. mehur je prekomerno aktiven (spastični) in se pogosto ter nepredvidljivo prazni z nekontroliranimi refleksi živcev (spazmi), kar je tipično pri spinalni poškodbi.

Spastični mehur v obdobju šoka (po poškodbi), ki lahko traja tudi do par mesecev, izgubi svojo elastičnost, zato iz njega kontinuirano iztekajo majhne količine urina, saj je nenehno preveč poln. Nato sledi pretirano aktivna faza, ko se sečni mehur nekontrolirano, refleksno polni in prazni. Ledvice se tako ne praznijo enakomerno ali do konca, kar je zelo nevarno za njihovo normalno delovanje. Stanje je potrebno reševati s kateterizacijo.