Urinska inkontinenca

Urinska inkontinenca kot posledica okvare hrbtenjače katere koli ravni, vpliva predvsem na nadzor nad sečnim mehurjem.

Živčevje spodnjega dela hrbtenice upravlja delovanje notranjih organov, vključno z mehurjem. Zaradi poškodbe je prekinjena povezava med živci in možgani, zato živci ne prejemajo več sporočil iz možganov, posledično pa tudi ne mišice sečnega mehurja.

Ker možgani kot centralni sistem nimajo več nadzora nad sečnim mehurjem, pride do urinske inkontinence, ki jo imenujemo tudi nevrogeni mehur.

Nevrogeni mehur (urinska inkontinenca) lahko nastane zaradi bolezni, prirojene deformacije možganov, spinalne poškodbe ali spine bifide.

Čeprav zaradi te okvare nimamo več nadzora nad sečnim mehurjem, pa obstajajo številni pripomočki in tehnike, ki nam pomagajo izboljšati nadzor nad nevrogenim mehurjem in s tem lajšajo potrebno vsakodnevno funkcijo uriniranja.

Kako spinalna poškodba vpliva na moj sečni mehur?

Spinalna poškodba spremeni način delovanja mišic sečnega mehurja in ovira sporočilno pot med našimi možgani in sečnim mehurjem. Zaradi poškodbe hrbtenjače je onemogočeno normalno uriniranje s sproščanjem in stiskanjem sfinkterja, izgubljen je tudi občutek za poln sečni mehur. Odvisno od stopnje poškodbe in stanja posameznika gre lahko za prehitro ali pa ne dovolj pogosto praznjenje sečnega mehurja.

Kakšni so možni zapleti?

Obvezna je dnevna kateterizacija, saj zastajajoči urin lahko postane gojišče bakterij in lahko pride do infekcije urinarnega trakta. Na infekcije moramo biti še posebej pozorni in jih jemati zelo resno. Ob njihovem pojavu se moramo zdraviti z  antibiotiki, saj nezdravljene  infekcije lahko pripeljejo tudi do sepse, oziroma do hospitalizacije.

Predolgo zadrževanje urina in preveč poln sečni mehur škodljivo vpliva na ledvica, zato je pomembno upoštevati navodila zdravstvenega osebja o najboljšem načinu regulacije uriniranja.

Poznamo dve vrsti motnje nevrogenega mehurja, ki ovira normalno uriniranje:

1. mehur je premalo aktiven, se ne prazni dovolj, zato je ohlapen, se ne krči in se ne more popolnoma izprazniti

2. mehur je prekomerno aktiven (spastični) in se pogosto ter nepredvidljivo prazni z nekontroliranimi refleksi živcev (spazmi), kar je tipično pri spinalni poškodbi.

Spastični mehur v obdobju šoka (po poškodbi), ki lahko traja tudi do par mesecev, izgubi svojo elastičnost, zato iz njega kontinuirano iztekajo majhne količine urina, saj je nenehno preveč poln. Nato sledi pretirano aktivna faza, ko se sečni mehur nekontrolirano, refleksno polni in prazni. Ledvice se tako ne praznijo enakomerno ali do konca, kar je zelo nevarno za njihovo normalno delovanje. Stanje je potrebno reševati s kateterizacijo.