Bolečina po okvari hrbtenjače je pogost pojav.  Poleg tega, da je bolečina že sama po sebi težava, lahko vpliva na poslabšanje depresije in anksioznosti pri bolniku in tako še dodatno poslabša kakovost življenja. Običajno se pojavi šest do dvanajst mesecev po okvari, traja pa lahko več mesecev, celo let.

Bolečina se lahko pojavi nad ravnijo, v ravni ali pod ravnijo okvare hrbtenjače. Čeprav ni neke splošno opredeljene bolečine po okvari hrbtenjače, se ta pogosto poenostavljeno deli na nevropatsko bolečino, mišično-kostno in visceralno bolečino.

Nevropatska bolečina je posledica okvare živčevja in se pojavi na ravni in pod ravnijo okvare. Možgani ne morejo komunicirati s poškodovanimi živci, zato prevladuje mnenje, da ravno te težave v komunikaciji povzročajo občutek bolečine, celo v predelu, kjer oseba sicer nima občutkov.  Nevropatska bolečina je lahko zbadajoča in žgoča, podobna električnemu šoku.

Mišično-kostna bolečina je, kot že ime pove, bolečina, ki se pojavi v mišicah, kosteh in sklepih. Pri osebah z OH pogosto povzroča obremenitev pri prenosu ali upravljanju invalidskega vozička. Najpogostejša vrsta kronične, pa tudi mišično-kostne bolečine po okvari, je bolečina v križu.

⌈Mišično-kostna bolečina v ramenih je zelo pogosta in se pojavi pri 40-60 % paraplegikov in  tetraplegikov, najpogosteje pa je posledica upravljanja invalidskega vozička.⌋

Visceralna (notranja) bolečina izvira iz notranjih organov – organov trebušne votline oz. prsne votline in se običajno kaže v obliki krčev. Povzročajo jo različne težave kot npr. fekalne impakcije, konstipacije, ledvični kamni in apendicitis. Mišično-kostno in visceralno bolečino imenujemo tudi nociceptivna bolečina po receptorjih za bolečinske dražljaje (nociceptorji).

Tudi nevropatska bolečina lahko povzroči nociceptivne vrste bolečin. Da bi se izognili neprijetnemu vplivu bolečine na opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in na duševno zdravje osebe s poškodbo hrbtenjače, je bolečino pogosto treba zdraviti.

Kako obravnavati bolečino po OH?

Obstaja več pristopov zdravljenja, zdravnik pa bo izbral tistega, ki ustreza predvsem vzroku bolečine. Zdravljenje je lahko farmakološko, torej zdravljenje z različnimi zdravili, na primer z analgetiki v primeru mišično-kostne bolečine ali z antiepileptiki pri nevropatski bolečini.

Nefarmakološko zdravljenje se lahko nanaša na več pristopov, kot so fizikalne terapije, terapevtske masaže, behavioralne terapije in vaje. Možen je tudi kirurški poseg, ki pa je zadnja možnost pri zdravljenju bolečine.

⌈Raziskave kažejo, da zmerna do intenzivna telesna vadba lahko vpliva na zmanjšanje ravni bolečine po okvari hrbtenjače.⌋

Pri behavioralnem pristopu se uporabljajo tehnike, kot je npr. hipnoza, s katero je moč vplivati na določene elemente obnašanja osebe za zmanjšanje bolečine in t. i. biofeedback (biološka povratna zanka), ki je metoda za nadzor lastnih fizioloških reakcij v telesu, kar lahko zmanjša intenzivnost bolečine. Ena izmed pogostih metod je tudi kognitivno-behavioralna terapija (ali kognitivno-vedenjska terapija), s pomočjo katere se skuša izboljšati način obvladovanja kronične bolečine osebe.

Treba je poudariti, da je napoved glede bolečine po okvari hrbtenjače praviloma slaba, če se bolečina ne prepozna kot težava ter se jo ne prične zdraviti. Zato je pomembno, da se oseba z OH o tem pouči, ob tem pa ima velik pomen tudi njen aktivni in pozitivni pristop k reševanju težave z bolečino.